Domov > Zanimivosti območja

Območje Solčavskega je specifično gorsko - višinsko območje, z nizko poseljenostjo (5,5 preb./km² ter poselitvijo do 1.329 m n.v., kjer se nahaja najvišje ležeča kmetija v Sloveniji). Območje je težje dostopno, z izrazito značilnostjo poselitve - na dnu ozkih alpskih dolin ter po osojnih pobočjih v obliki samotnih kmetij - celkov.

Posest kmetijskih gospodarstev je po denacionalizaciji preko 90 ha. Skoraj povsod je glavna kmetijska usmeritev ekstenzivna živinoreja in gozdarstvo. Nekoč so skoraj vse kmetije redile krave molznice. Do konca devetdesetih let je bil organiziran vsakodnevni odkup mleka, ki je dohodkovno pomenil za kmetije sicer nizek, toda reden dohodek. Proizvodnja mleka praviloma nikjer ni presegla letne proizvodnje 30.000 litrov, večinoma se je gibala od deset do petnajst tisoč litrov na posamezno kmetijsko gospodarstvo. Zaradi nizke količine oddanega mleka je pomenil odkup za organizatorja znatno finančno breme. Po ukinitvi mlečne proge so se vse kmetije preusmerile v ekstenzivno živinorejo in rejo drobnice, mnoge pa so si dodatni dohodek poiskale v dopolnilnih dejavnostih, zlasti v turizmu. Tako imamo danes na Solčavskem od skupno 50 kmetijskih gospodarstev kar 15 takih, ki so si že registrirale turizem na kmetiji. Druga posebnost naših kmetij je gospodarjenje po ekoloških načelih, saj ima ekološki certifikat 15 kmetij, ostale pa gospodarijo sonaravno.

Občina Solčava je po številu prebivalstva (560) najmanjša izmed 32 občin Savinjske statistične regije, hkrati pa je ena najmanjših slovenskih občin. Po prostorskih, socialnih in ekonomskih kriterijih razvitosti sodi med območja z največjimi razvojnimi problemi, se pa od povprečja celotne regije močno razlikuje v geografskih in kulturnih značilnostih.
Celotno območje sodi med gorsko-višinsko območje z omejenimi dejavniki za kmetijsko dejavnost.

Če govorimo o pokrajinah, Solčava spada pod Štajersko, zgodovinsko pa ima kraj z okolico globoke korenine s Koroško. Prvič je kraj omenjen v 12. stoletju, kjer je bil že takrat lokalni sedež fevdalne posesti oglejskih patriarhov.
Solčavsko zaznamujejo tri ledeniške doline - Logarska Dolina, Robanov Kot, Matkov Kot, ob znameniti solčavski panoramski cesti pa je zaselek Podolševa. Od teh dolin imata Logarska Dolina in Robanov Kot status krajinskega parka, celotno območje pa spada pod Naturo 2000.

SOLČAVSKI GORSKI LES